CLANKI

Vzgoja in starševstvo


Vzgoja in starševstvo

Kaj sploh je vzgoja in kaj starševstvo? Kako se pripravimo na to, da bomo v družino dobili novega clana? Dojencka. Nedonošenega majhnega cloveka, ki nas potrebuje v vsakem trenutku prvih nekaj let. Majhna cista bitja, ki so odprta in popolnoma brez zašcite. Mali možgani, ki se še razvijajo in s katerimi bi bilo dobro ravnati pazljivo in z obcutkom. Mi pa na žalost najveckrat že od samega zacetka zacnemo polniti njihove možgancke z vsemi možnimi pametovanji in idejami, ki jih imamo o tem, kako je najbolje preživeti na tem planetu.

Cas je, da pocasi zacnemo vpeljevati nov nacin vzgoje.
Vzgoja, ki bo spremljala razvoj otroka. Vzgoja, ki bo sledila temu, kdaj je otrok zmožen sprejemati dolocene odgovornosti in da mi sprejmemo to, da nismo vedno glavni in tisti, ki vse najbolje vemo. Kdaj je cas za spanje, za prehranjevanje, koliko pojesti … Otrok lahko že zelo majhen sprejme dolocene odgovornosti. O tem lepo razlaga v svojih knjigah Jasper Juul, ikona samoomejitvene vzgoje in terapevt, ki se z družinsko terapijo ukvarja že skoraj 40 let. Ko otroku že od majhnih nog pustimo, da za dolocene stvari sprejme odgovornost, mu s tem dajemo dobre temelje, da bo znal odgovornost za svoja dejanja sprejeti tudi, ko bo odrasel. Kar bo seveda pomembno vplivalo na njegovo življenje, partnerstvo, šolanje, iskanje službe in skratka v vseh odnosih, v katere bo vstopal. Seveda pa za razumevanje, kdaj je pravilen cas, potrebujemo pomoc oziroma znanja.

Kot majhne živali lahko otroci že zelo zgodaj vedo, kaj radi jedo in kaj jim ne odgovarja. Koliko naj pojedo, da so siti. Koliko spanja rabijo. Vse to se v njihovih telesih dogaja še cisto intuitivno in v povezavi z naravnimi procesi.

Mi kot starši naj bi bili tisti, ki bi to še spodbujali. Na žalost pa nas družba prisili k temu, da to izkoreninimo. Da imamo neke ustaljene norme, ki veljajo za vse. In takim normam podredimo tudi naše otroke. Tako, da vzgajamo ovcice, ki še pri 30. rabijo nekoga, ki jim bo s prstom pokazal, kaj in na kakšen nacin naj nekaj naredijo. Po drugi strani pa bomo od njih pricakovali odgovornost. Kako? Kje naj bi se jo naucili? Skozi kateri proces? Od rojstva morajo zatreti sebe in podpirati želje vseh ostalih, najprej staršev, nato vzgojiteljev, kasneje uciteljev…

Že zelo hitro, skoraj od rojstva, se naucijo, da je pomembno, da ugajajo drugim. Ce naredijo vse tako, kot to od njih pricakujemo, so OK in jih imamo radi. Ker je otrokova najvišja potreba po tem, da ga imajo starši radi, bo seveda sodeloval v vseh pogledih. In tako bo z leti vse bolj izgubljal sebe. In vse bolj prevzemal vzorce in navade svojih staršev.

Avtor: Lea Bevcic - UJE – ucenje je enostavno (NLP Praktik, NLP Mojster, NLP Coach, NLPAED in INLPTA Learning Coach)